Učna pot Kučar – Kolpa

Učna pot Kučar-Kolpa prestavlja krožno pot, ki nas pelje do kampa Podzemelj v vas Podzemelj, na vrh Kučarja, nazaj čez Zemelj, mimo cerkve sv. Helene na izhodiščno točko. Med sprehodom se lahko seznanimo z gradiščem iz obdobja starejše železne dobe, opazujemo zemljene gomile, spoznavamo naravo in reko Kolpo ter se ob tem naužijemo čudovite krajine, ki je prepletena s polji, gozdovi in vinogradi. Največja nagrada za pohodnika je zagotovo sredina poti, ko se vzpne na 222 metrov visok osamelec Kučar in uzre čudovito pot, ki si jo je reka Kolpa urezala skozi preteklost.

Zanimivosti ob poti

Vas Podzemelj, reka Kolpa, osamelec Kučar, cerkev sv. Martina v Podzemlju, gomile, gradišče.

LEGENDA O VELEBABI
V Beli krajini je v Veliki lozi živel velikan, ki je imel ženo Velebabo. Kadar je Velebaba kuhala, je zanetila takšen ogenj, da je vso Belo krajino zajela suša. Kadar je Velebaba pela, je prekričala burjo, ki je brila čez Gorjance preko belokranjski steljnikov, da je vitke breze pripogibala do črne zemlje. Kadar je Velebaba predla, je napredla tolikšno povesmo, da je bilo prediva dovolj za vso Belo krajino in še za tri vasi. Kadar je Velebaba tkala, je toliko platna natkala, da so se vsi Belokranjci oblekli v brageše in robače, vse postelje v Beli krajini pa so imele prestirala. Kadar je Velebaba pila, je Kolpo osušila. Kadar je Velebaba prala svoje rokavice in velikanove brageše, se je z eno nogo vstopila v Zemelj na slovenski breg, z drugo pa v Zaluko na hrvatski breg zelene Kolpe, za perilniki pa je imela slap pri otoškem mlinu; Kolpa pa je vavek potemnela in se skalila, kadar je perilo Velebaba prala. Kamor je Velebaba sedla, tamkaj se je zemlja udrla v drago.
Ko pa je Velebaba umrla, jo je velikan zagrebel, na gomilo pa nanesel toliko zemlje, da je nastal hrib; nanj je posadil hraste, smreke, gabre in bukve. Potlej pa je izginil iz Bele krajine.
Belokranjci pripovedujejo, da je hribček Kučar ob Kolpi Velebabino grobišče.