Steljniki

Belokranjski steljniki so razpoznavni kot značilna kulturna krajina Bele krajine. Zaradi vse večje potrebe po kmetijskih površinah v preteklosti so nastali z izsekavanjem gozda belega gabra in hrasta. Na ta način je nastala značilna kulturna krajina, po kateri je Bela krajina tekom zgodovine prepoznavna kot dežela belih brez in steljnikov. Steljniki so kmetijske površine porasle z brezo, mestoma rdečim borom in s podrastjo orlove praproti in lisičjaka. Zaradi specifične rastlinske združbe dopolnjujejo biotsko in krajinsko pestrost Bele krajine, ki zaradi opuščanja rabe stelje za nastilj in drugačnega načina kmetovanja izginja.

Sredi Metlike zavijemo proti Drašičem in kmalu potem, ko zapustimo zadnje hiše mestnega naselja, smo že sredi večjih in bolje vzdrževanih steljnikov, saj prebivalci Slamne vasi, Boldraža, Vinomerja in Drašičev še uporabljajo suho praprot za nastiljanje živini. Pravi praznik, povezan z brezami, je jurjevo. Po starem običaju Belokranjci mladeniča ovesijo z mladim brezjem. Kot Zelenega Jurija ga popeljejo med ljudi in tako pozdravijo prihod pomladi.