Belokranjski muzej

Stalna razstava Belokranjskega muzeja v metliškem gradu ima naslov življenje ljudi v Beli krajini od prazgodovine do sredine 20. stoletja. Od mlajše kamene dobe dalje so se ljudje naseljevali v deželi med Gorjanci in Kolpo. Do pozne antike so tu živela razna ljudstva, ki so za seboj puščala sledi, danes vidne v arheološki zbirki muzeja. V kulturnozgodovinski zbirki je prikazana zgodovina Bele krajine od nastanka mest v 14. stoletju do Ilirskih provinc. Zlasti težki časi so bili v 15. in 16. stoletju, ko so Turki morili, požigali in plenili po Beli krajini. Največ predmetov in drugega gradiva je povezanih z Belokranjci, ki so predstavljeni v etnološki zbirki. Ime Beli Kranjci se je pojavilo v prvi polovici 19. stoletja po tedaj tu splošni beli noši in ti prebivalci so potem dali ime celi pokrajini. Zbirka novejše zgodovine opozarja na najpomembnejše dogodke v prvi polovici 20. stoletja. V stari Jugoslaviji se je Bela krajina le počasi trgala iz zaostalosti. Bila je brez vsake industrije; imela je le nekaj večjih obrtnih delavnic in premogovnik Kanižarico. Ob izbruhu druge svetovne vojne so jo zasedli Italijani, po kapitulaciji Italije v septembru 1943 pa je dežela med Kolpo in Gorjanci postala svobodno partizansko ozemlje, kar je bil edinstven pojav ne le v drugi svetovni vojni, temveč v zgodovini vojskovanja sploh.